obrazecPOVEZAVE
Koristne povezave, ki so povezane z izterjavo dolga oz. izvršbo kakot tudi z likvidnostjo vašega pdojetja.
Bonitete
Ajpes
Kompenzacija
Kilometrina
Zamudne obresti
Sodni prevodi in prevajanje
POGOJI POSLOVANJA:
Splošni pogoji
Zavarovanje osebnih podatkov
STROKOVNI ČLANKI NA TEMO IZVRŠBE:
- Pridobivanje podatkov o dolžniku v izvršilnem postopku - pravna podlaga - Martina Horvat - GV Založba, d.o.o., Pravna praksa, št. 25, st. 16, 17.06.2010
- Nepreglednost nad tekom izvršbe - Nina Guzej - Pravna praksa, GV Založba, d.o.o. št.: 17 št.: 17, 22.04.2010
Pridobivanje podatkov o dolžniku v izvršilnem postopku - pravna podlaga - Martina Horvat - GV Založba, d.o.o., Pravna praksa, št. 25, st. 16, 17.06.2010
Pred vložitvijo predloga, kar se pokaže še zlasti pri izvršbi za izterjavo denarne terjatve, tako na podlagi izvršilnega naslova kot tudi v postopku na podlagi verodostojne listine. V slednjem primeru je možnost opravljanja t. i. predhodnih poizvedb1 izključena po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki kot specialni predpis ureja možnost pridobivanja podatkov o dolžniku v izvršilnem postopku. Ker pa tega področja ne ureja celovito, je mogoče nekatere odgovore najti tudi v Zakonu o varstvu osebnih podatkov.
Poizvedbe po ZIZ Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)2 veže upnikovo pravico o pridobivanju podatkov na izkazan pravni interes. Podatke o dolžniku na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi ali na podlagi poziva po dopolnitvi podatkov lahko upnik pridobiva kadarkoli, ne glede na to, ali gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova ali pa za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Drugače velja, če gre za poizvedbe pred vložitvijo predloga za izvršbo - ZIZ ureja možnost opravljanja predhodnih poizvedb o dolžniku in njegovem premoženju samo, če gre za postopek z izvršilnim naslovom. Le tak upnik lahko izkaže pravni interes, ki se po devetem odstavku 40. člena zahteva kot pogoj, pod katerim morajo upravljavci osebnih podatkov ali zbirk podatkov upniku posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika. Upnik z izvršilnim naslovom lahko pridobiva podatke samostojno, tj. s predložitvijo listine, ki je izvršilni naslov,3 podatki pa se lahko poleg dolžnika nanašajo še na tretje osebe.4 Glede vrst podatkov, ki jih lahko pridobiva, pa ima več možnosti. Poleg identifikacijskih podatkov, podatka o naslovu in podatka o zaposlitvi lahko pridobi še podatke o premoženju ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za njeno opravo. Za upnika z verodostojno listino ZIZ ne predvideva možnosti opravljanja predhodnih poizvedb. Zanj velja, da v predlog ni dolžan navesti nekaterih podatkov, če predlaga nekatera sredstva izvršbe. Te pridobi sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vendar le o organizaciji za plačilni promet, o številki transakcijskega računa in o nematerializiranih vrednostnih papirjih, če se predlog izvršilnih sredstev glasi na dolžnikova sredstva, ki jih ima ta pri organizacijah za plačilni promet, na njegovo plačo in druge stalne denarne prejemke ali pa na nematerializirane vrednostne papirje. Pridobivanje podatkov na podlagi osebne privolitve Čeprav ZIZ upniku z verodostojno listino ne omogoča možnosti t. i. predhodnih poizvedb, lahko ta pridobiva podatke o dolžniku na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1),5 ki v 14. točki 6. člena določa osebno privolitev posameznika kot pogoj za obdelavo osebnih podatkov, po katerem se lahko ti obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo nekaterih osebnih podatkov6 podana osebna privolitev posameznika.7 Osebna privolitev posameznika8 je prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec.9 Priporočljivo je, da upnik pridobi soglasje za obdelavo podatkov v pisni obliki,10 saj bo le ta oblika imela dokazno moč pri opravljanju poizvedb. Upnik mora torej razmišljati o pridobivanju podatkov že pred nastankom dolžniško-upniškega razmerja in oblikovati tako pogodbeno določilo, ki mu na podlagi ZVOP-1 omogoča pridobivanje podatkov o dolžniku. Pri tem mora posameznika poprej pisno ali drugače ustrezno seznaniti z namenom obdelave osebnih podatkov. Ta mora biti jasno in nedvoumno seznanjen z vrsto osebnega podatka in z namenom njegove obdelave, tako da je iz določila možno razbrati konkreten primer in osebni podatek, ki je predmet poizvedb. Na podlagi vsebinsko preveč splošne klavzule poizvedb ni možno opravljati. V konkretnem primeru bo upnik svoji prošnji po posredovanju podatkov priložil še kopijo sporazuma oziroma kopijo pogodbenega določila, ki izkazuje privolitev posameznika. Tako pogodbeno določilo je lahko denimo: "(Dolžnik) je dolžan v 8 dneh po nastali spremembi obvestiti (upnika) o vsaki spremembi imena ali priimka, stalnega prebivališča ali njegovih identifikacijskih podatkov." ali "(Upnik) si pridržuje pravico za namene izvrševanja te pogodbe (in zaradi morebitnega neplačila) opraviti poizvedbe o (dolžnikovih) osebnih podatkih (o imenu, priimku, davčni in matični številki) in o njegovem premičnem in nepremičnem premoženju." Podobno velja, ko želi upnik opravo poizvedb in drugih dejanj prenesti na neko tretjo osebo - tj. na pogodbenega izvajalca. Pogodbena klavzula mora predvideti možnost prenosa osebnih podatkov na pooblaščenega izvajalca, ki opravlja tudi morebitne poizvedbe. Pogodbeno določilo o prenosu podatkov je lahko tako: "(Upnik) je upravičen za namene izvrševanja te pogodbe pooblastiti tretjo osebo, da zanj posreduje pri morebitni izterjavi na podlagi te pogodbe in da zanj opravi poizvedbe o dolžnikovih podatkih in njegovem premoženju (zlasti podatke o imenu, priimku, prebivališču, matični in davčni številki)." Poleg tega lahko upnik ob sklenitvi pogodbenega razmerja zahteva predložitev listin ali drugih dokazov, ki izkazujejo pogodbeno ustreznost pogodbenih strank (potencialnih dolžnikov). Tako lahko zahteva pogodbo o zaposlitvi, ki naj jo dolžnik kot naročnik predloži ob sklenitvi dlje časa trajajočega naročniškega razmerja, ki po eni strani izkazuje dolžnikovo plačilno sposobnost, po drugi strani pa daje konkretno informacijo o dolžnikovem dolžniku. Za izvršbo to pomeni, da upnik že ob sklenitvi pogodbe razpolaga s podatki o dolžniku in o njegovem delodajalcu. Podatek sicer ni zanesljiv in je odvisen tudi od drugih dejavnikov (kot denimo od poznejšega prenehanja delovnega razmerja ali od izvršb v čakalni vrsti), je pa taka informacija ob pomanjkanju drugih podatkov lahko celo odločilna. V zvezi s tem je podala mnenje informacijska pooblaščenka, ki meni, da je ureditev, po kateri sme operater (s katerim se sklepa naročniška pogodba) zbirati potrdilo o zaposlitvi, v skladu z načelom sorazmernosti. Ker potrdilo zmanjšuje tveganje morebitne plačilne nesposobnosti naročnika, je obdelava tega podatka ustrezna glede na namen obdelave, hkrati pa ta ne pomeni čezmerne obdelave osebnih podatkov naročnika, saj operater zbira le osebni podatek, ki je za ugotavljanje plačilne sposobnosti najnujnejši.11 Sklep Ker ZIZ vedno ne omogoča opravljanja poizvedb, je torej priporočljivo, da z ustrezno pravno podlago, tj. pod pogoji iz ZVOP-1, upnik že ob sklenitvi pogodbenega razmerja predvidi možnost poznejše potrebe po pridobivanju podatkov in se tako že v sklenitveni fazi zaščiti pred morebitno plačilno nedisciplino.
1 Predhodna poizvedba je pridobivanje podatkov o dolžniku pred začetkom izvršilnega postopka in pred izdajo pravnomočnega sklepa o izvršbi. 2 Ur. l. RS, št. 3/07 (ZIZ-UPB4) in nasl. 3 To so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; izvršljiv notarski zapis; druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt EU, ki se v Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. 4 Drugi odstavek 31. člena: gre za podatke o tretjih osebah, o dolžnikovem zakoncu ali zunajzakonskem partnerju, o krvnem sorodniku v ravni vrsti ali stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnika v svaštvu do četrtega kolena. 5 Ur. l. RS, št. 94/07. 6 Pri tem se kot obdelava osebnih podatkov šteje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). 7 V zasebnem sektorju velja, da je upravljavcem osebnih podatkov dovoljeno, da poleg tistih osebnih podatkov, ki jih določa zakon, obdelujejo tudi tiste osebne podatke, za katere imajo osebno privolitev posameznika. 8 Osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. 9 Točka 14 6. člena ZVOP-1. 10 Pisna privolitev posameznika je podpisana privolitev posameznika, ki ima obliko listine, določila v pogodbi, določila v naročilu, priloge k vlogi ali drugo obliko v skladu z zakonom; podpis je tudi na podlagi zakona s podpisom izenačena oblika, podana s telekomunikacijskim sredstvom, in na podlagi zakona s podpisom izenačena oblika, ki jo poda posameznik, ki ne zna ali ne more pisati (15. točka 6. člena ZVOP-1). 11 Mnenje, št. 0712-445/2008/2 z dne 7. maja 2008, dostopno na: www.ip-rs.si.
Nepreglednost nad tekom izvršbe - Nina Guzej - Pravna praksa, GV Založba, d.o.o. št.: 17 št.: 17, 22.04.2010
Spremembe na področju izvršilnega postopka so prinesle številne izboljšave, toda nekateri nepremišljeni koraki so povzročili posledice, ki jih nosijo tako dolžniki kot tudi upniki. Tako upnik kljub novemu in izboljšanemu sistemu ohranja vlogo "vodilnega" v izvršilnem postopku, kar pomeni, da mora še vedno ves čas slediti postopku, pridobivati podatke o dolžniku in spremljati njegova morebitna plačila.
Bistven problem v izvršilnem postopku ostaja nepreglednost nad izvršilnimi sredstvi in potekom poplačila terjatve. Izvršilni postopek vse od vložitve predloga za izvršbo pa do vročitve pravnomočnega sklepa o izvršbi poteka povsem avtomatizirano. Sklep o izvršbi se vroči upniku, dolžniku in tudi vsem subjektom, ki so v predlogu navedeni za izvršitev poplačila dolga. Upniku je že pri izpolnjevanju predloga za izvršbo povsem prepuščena izbira izvršilnih sredstev. Izbira izvršilnih sredstev S časovnega in ekonomičnega vidika se upniku najbolj splača, da že v začetni fazi predlaga več izvršilnih sredstev, saj si tako zagotovi največjo verjetnost, da bo prišel do poplačila ter da bo to storjeno najhitreje. Pri vložitvi predloga za izvršbo namreč izvršba na vsako dodatno izvršilno sredstvo upnika znaša le dodatnih pet evrov, med izvršilnim postopkom pa mora za postopek za dodatno izvršilno sredstvo plačati sodno takso dvanajst evrov (če je predlaganih več dodatnih sredstev, za vsako nadaljnje sredstvo šest evrov)[1] in pri tem počakati še na sklep sodišča, s čimer se dovoli izvršba z novimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti izvršbe. Posledice predlaganih več sredstev izvršbe Ravnanje upnika, ki že na začetku predlaga več izvršilnih sredstev, ima lahko v praksi negativne posledice. Sklep o izvršbi se namreč hkrati z vročitvijo dolžniku vroči tudi vsem v predlogu predvidenim "izvrševalcem". To pomeni, da lahko pride do situacije, ko bodo vsi hkrati začeli s poplačilom terjatve (sploh če gre za dolžnika z dovolj finančnimi sredstvi). Tako lahko denimo tečejo sočasno rubež denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, rubež plače pri delodajalcu in odprodaja nematerializiranih vrednostnih papirjev. Velika pomanjkljivost sistema je namreč v tem, da po izdaji sklepa o izvršbi ni več nobenega organa, ki bi sledil celotnemu postopku. Za izvršilni postopek je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sicer pristojno posamezno okrajno sodišče, ki pa po zdaj veljavni zakonodaji in ob pomanjkljivi informacijski podpori ne more slediti celotnemu procesu poteka poplačila terjatve v izvršilnem postopku. Tako to breme v celoti ostaja na upniku. Upnik je tako dolžan ves čas spremljati morebitna delna plačila, biti pozoren, iz katerih naslovov prihajajo, in zaradi dobrih poslovnih odnosov o tem obveščati dolžnika. Sicer se kaj hitro zgodi, da pride do preplačila. Dolžnik ima na voljo nasprotno izvršbo, vendar to pomeni le dodatne stroške in nepotrebno zamudo tako za dolžnika kot tudi za upnika. Nedvomno nasprotna izvršba ni rešitev, ki bi to problematiko omilila. Ustavitev izvršbe na eno od predlaganih izvršilnih sredstev Izvršbe potekajo večinoma za izterjavo denarnih terjatev na več izvršilnih sredstev, pri čemer so med najpogostejšimi izvršba na račune pri organizacijah za plačilni promet, na dohodek delodajalca in na nematerializirane vrednostne papirje, kar so vsa sredstva, pri katerih izvršba poteka najhitreje in v njej ni potrebno sodelovanje izvršitelja. Praksa okrajnih sodišč glede ustavitev izvršb na posamezna izvršilna sredstva pa je zelo različna. Velikokrat izvršba na posamezno izvršilno sredstvo preprosto dalj časa stagnira. Možno je tudi, da je terjatev na seznamu za poplačilo, vendar je to glede na prilive in višino terjatev nerealno pričakovati. Prihaja tudi do primerov, ko stroški poplačila terjatve znesejo več, kot znaša višina terjatve. Vse te situacije so za upnika "mrtva točka", ko je izvršba sicer v teku, vendar je povsem nerealno pričakovati, da bo prišlo do poplačila. Pri tem lahko od upnika pričakujemo, da sam bdi nad možnostmi poplačil, saj lahko drugače vodi neki primer več let, v resnici pa je že v začetni fazi obsojen na neuspeh. Dogovor o plačilu Primeri, ko dolžniki že med postopkom izvršbe želijo sami prostovoljno poravnati vsaj del svojih terjatev, so prav tako težavni. Upnik mora za vsako delno plačilo dolžnika opraviti izračun, kaj je dolžnik s tem zneskom poravnal. Tako se zgodi, da denimo dolžnik, ki ima dolg okrog 1.000 evrov, vsak mesec poravna obveznost tridesetih evrov, pri čemer je upnik dolžan, da sledi tem plačilom in pokriva ustrezne dele terjatve (najprej obresti na stroške postopka, nato stroške, nato obresti na glavnico in na koncu glavnico). Taka sledljivost brez učinkovite informacijske podpore pa je lahko za nekatere upnike težavna.[2] Poplačilo terjatve Aktivna vloga upnika se zahteva tudi v situaciji, ko prihajajo plačila iz različnih naslovov, denimo od delodajalca in organizacije za plačilni promet. Ker ta subjekta v praksi s poplačilom ne začneta hkrati, ima upnik vnovič dolžnost, da z njima vzpostavi komunikacijo, pri čemer ju ves čas obvešča o delnih plačilih in preostanku dolga. Delna plačila V praksi je sporna tudi korespondenca upnika s sodiščem glede teh delnih plačil. Nekateri upniki namreč na sodišča naslavljajo t. i. utesnitve predlogov za izvršbo, s čimer želijo sodišče obvestiti, da je del dolga poplačan in kaj še ostaja odprto za izterjavo. Glede na to, da sodišče nima nikakršnega pregleda nad postopkom, so te informacije verjetno nepotrebne. Za sodišče je tako pomemben samo trenutek, ko je terjatev povsem poplačana, posledica česar je ustavitev izvršilnega postopka. Sicer bi moralo sodišče o vseh delnih plačilih obveščati tudi vse preostale subjekte, ki izvršujejo poplačilo terjatve, kar pa bi bilo v številnih primerih (denimo pri nižjih zneskih delnih plačil) povsem nesmiselno in bi kvečjemu povzročilo večje stroške, kot je samo plačilo (situacija bi se spremenila z učinkovito informacijsko podporo!). Iz te problematike jasno izhaja, da nosi upnik vso odgovornost in dolžnost slediti celotnemu poteku izvršilnega postopka, na sodišču pa je pomemben le "trenutek dovolitve" prisilne izterjave dolžnika. Sodišče sicer v postopku opravlja svojo funkcijo po zakonu, vendar je ta prevečkrat povsem pasivna. S tem pa sodišče izgublja zaupanje upnikov in dolžnikov. Dejstvo je, da je prenova izvršilnega postopka potrebna precej bolj, kot sem poudarila sama in pred mano že nekateri drugi strokovnjaki.[3] Sistem, ki velja zdaj, (lahko?) pripelje do negativnega poslovnega odnosa med upniki in dolžniki ter do izgube zaupanja v sodstvo. Rešitev te problematike zagotovo ni preprosta. Temeljni cilj je zagotovitev preglednosti in sledljivosti nad celotnim postopkom teka izvršbe. Tako kot smo že do zdaj izboljšali veliko pomanjkljivosti izvršilnega postopka, nedvomno lahko uredimo tudi to situacijo. Prvi korak je uvedba ustrezne informacijske podpore, ki, razumljivo, potrebuje zakonsko podlago. Verjetno bi lahko situacijo izboljšali že s tem, da bi uveljavljeni informacijski sistem razširili tudi na poznejši postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kar pa bi zahtevalo informacijsko povezanost vseh okrajnih sodišč s centralnim oddelkom za verodostojno listino. Predlog izboljšav se zagotovo nanaša tudi na predlagana izvršilna sredstva. Poudariti je treba, da upniki v večini situacij ne razpolagajo s pravno podlago za opravo poizvedb in da zanje zagotovo ni toliko pomembno, s katerim izvršilnim sredstvom bodo prišli do poplačila, temveč je zanje bistveno, da do poplačila pridejo čim hitreje in z najmanj stroški. V tej smeri bi bilo treba tudi razviti izvršilni postopek. Sodišče bi samodejno opravilo poizvedbe in presodilo o najprimernejših izvršilnih sredstvih, upniku pa bi nato pod posebnimi pogoji kljub temu omogočilo, da ob ustrezni obrazložitvi predlaga izvršilna sredstva. Izvršilna dejanja bi tako potekala tam, kjer je pričakovati največ uspeha, ekonomično in časovno ugodno.
NAJHITREJŠA IZTERJAVA DOLGOV: