elektronska IZVRSBA.si Pravna izterjava dolgov (terjatev, covl, izterjava, dolg, dolg, dolg)!

HITRO - v roku 24 ur uredimo vse potrebno za vložitev predloga izvršbe. Sklep o izvršbi prejmete v 2 dneh!** + 0% PROVIZIJE

UGODNO - že za 24 EUR brez DDV na posamezni izvršilni predlog*. To je VSE, kar plačate nam!

STROKOVNO in KVALITETNO - svetujejo pravniki s pravosodnim izpitom - Pravna pisarna d.o.o.

0% PROVIZIJE oz. brez dodatnih stroškov ob uspešni izterjavi! + Možnost vračila 40,00 EUR mat. stroškov!

NOVOST - pisni obračun plače - podlaga za izvršbo!

BREZPLAČNI pravni nasvet - 031 70 90 30 FAX: 02 620 96 99

ENOSTAVNO - za pričetek izvršbe je dovolj že ena verodostojna listina - zapadli račun ali IOP (izpis odprtih postavk)...

elektronska IZVRSBA.si

Hitro, uspešno in strokovno do vašega denarja! Ukrepajte TAKOJ!
>> T:

031 70 90 30


>> E: info@elektronskaizvrsba.si
elektronska IZVRSBA.si
Pravna izterjava dolgov (terjatev, covl, izterjava, dolg, dolg, dolg)!
5 korakov do izvršbe - izvršba takoj

1. KORAK

izpolnite  obrazec za prijavo terjatve (verodostojne listine ni potrebno prilagati)

2. KORAK

V elektronski obliki ga posredujte na info@elektronskaIZVRSBA.si

3. KORAK

Pomagamo vam vložiti predlog na sodišče v roku 24h ali prej!

4. KORAK

Prejmete sklic za
plačilo sodne takse*

5. KORAK

Sklep o izvršbi prejmete v dveh dneh**
= do pravnomočnega sklepa o izvršbi prej kot v 15 dneh***

* taksa za eno izvršilno sredstvo je 44 EUR
** po navedbah COVL - Centralni oddelek za verodostojno listino - v praksi največ 7 dni
*** v 82% primerov vloženih preko elektronskeIZVRSBA.si

NOVO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU – SKRAJŠANI POSTOPEK

 

  1. UVOD

 

  1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

 

Sodno varstvo civilnih pravic zagotavlja sodišče v pravdnem postopku, vendar pa se z izdajo sodne odločbe sodno varstvo še ne izčrpa. Kadar dolžnik ne izpolni tistega, kar mu je naloženo s sodno odločbo, jo je treba prisilno izvršiti. Ker je samopomoč prepovedana, mora upnik zahtevati poseg države oziroma njenih organov.

 

Zakon, ki določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, je Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)[1].

 

Namen civilnega izvršilnega postopka je, da sodišče s pomočjo prisilnih sredstev vzpostavi med dolžnikom in upnikom takšno zunanje stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali drugega izvršilnega naslova. Namen izvršilnega postopka je zato dokončna uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva.

 

Čeprav je cilj izvršilnega postopka učinkovita realizacija upnikove terjatve, tega cilja vendarle ni mogoče doseči za vsako ceno in na kakršenkoli način. Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS) v 2. členu določa, da je Republika  Slovenija pravna in socialna država. Država mora v okviru uresničevanja ustavnega načela socialne države vsakomur zagotavljati možnost za dostojno življenje. To pa najprej pomeni zagotavljanje določenih minimalnih pogojev za preživetje.

 

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v obrazložitvi odločbe, št. U-I-339/98 z dne 14.10.1998, navedlo: »Namen izvršilnega postopka je, skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva, zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravomočne sodbe. Glede na namen izvršilnega postopka je torej nujno, da mora zakon, ki to področje ureja, prvenstveno upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe in s tem dokončna uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva. Kljub temu pa je potrebno upoštevati, da iz ustavnega načela socialne države (2. člen Ustave RS) ter iz pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS) izhaja, da izvršba za uveljavitev denarne terjatve ni dovoljena na stvareh ali pravicah, ki so nujne za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb dolžnika in oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati ali opravljanje samostojne dejavnosti, ki je dolžniku glavni vir preživljanja, ob tem pa je pri opravljanju izvršbe potrebno upoštevati osebno dostojanstvo dolžnika. Takšne določbe ZIZ (drugače kot prejšnji Zakon o izvršilnem postopku) sicer izrecno ne vsebuje, vendar pa je potrebno šteti, da gre pri tem za načelo, ki neposredno izhaja iz zgoraj navedenih ustavnih določb. Slednje je predvsem potrebno upoštevati tudi pri ureditvi izvršbe na plačo in druge osebne prejemke, saj ravno ti prejemki človeku v mnogih primerih zagotavljajo socialno varnost. Iz zgoraj navedenega načela, ki izhaja iz zahtev socialne države in pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, izhaja, da izvršba na plačo dolžnika ne sme prizadeti v takšni meri, da bi bil ogrožen njegov eksistenčni minimum.«.

 

Pri dolžniku - fizični osebi je treba torej iz socialnih razlogov preprečiti, da bi izvršba ogrozila njegovo eksistenco. Izvršba za uveljavitev denarnih terjatev in zavarovanje teh terjatev zato ni dovoljena na stvareh in pravicah, ki so nujne za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb dolžnika in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati, ali so dolžniku nujne za opravljanje njegove poklicne dejavnosti, na nekaterih stvareh in pravicah pa je možna izvršba samo v omejenem obsegu.

 

Predmet izvršbe za poplačilo denarnih terjatev določa ZIZ v 32. členu. Po prvem odstavku tega člena je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, če ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena. V istem členu ZIZ določa, kaj ne more biti predmet izvršbe. Poleg predmetov, ki jih izrecno določa, je predvidena tudi možnost, da zakon izvzame iz izvršbe še druge stvari in pravice. Tako ZIZ v 79. členu izvzema iz izvršbe predmete, ki so dolžniku oziroma članom njegovega gospodinjstva nujno potrebni, v 101. členu izvzema iz izvršbe nekatere prejemke, v 102. členu pa omejuje izvršbo tako, da je na nekatere prejemke mogoče seči le do določene višine.

 

Z zadnjo novelo ZIZ[2], ki je začela veljati 30.7.2014, in katere primarni cilj je bil sicer izboljšanje ureditve nepremičninske izvršbe za pospešitev teh postopkov in doseganje boljše realizacije prodaje nepremičnin ter na področju nepremičninske izvršbe omogočiti preglednejši in hitrejši postopek izvršbe na nepremično, ki je obremenjena z zemljiškim dolgom, je bila spremenjena tudi ureditev prejemkov, ki so iz izvršbe izvzeti, in ureditev omejitev izvršbe.

 

Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije sta v preteklosti namreč večkrat opozarjala na neenotnost ureditve glede omejitev in izvzetij iz izvršbe po ZIZ in Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2)[3] ter v zvezi s tem na nezavidljiv položaj izvrševalcev sklepov. Vlada Republike Slovenije je pri pripravi in sprejemu predloga ZIZ-J sledila navedenim opozorilom, saj jih je ocenila kot utemeljene ter hkrati ocenila, da za različno obravnavanje položaja dolžnika glede omejitev in izvzetij iz izvršbe v davčni in civilni izvršbi ni nobenega stvarnega razloga, zato je skušala ureditvi čim bolj poenotiti, kolikor je bilo ocenjeno, da je to možno.

 

Kot je bilo navedeno v obrazložitvi k 24. členu predloga ZIZ-J[4], s katerim je bil spremenjen 101. člen ZIZ, ki določa prejemke, izvzete iz izvršbe, je bil glavni namen te spremembe uskladitev in poenotenje  z ureditvijo v ZDavP-2. Dejstvo je, da je narava civilnega izvršilnega postopka in davčnega izvršilnega postopka z vidika varstva dolžnika oziroma njegovega pravnega položaja enaka. Zato je Vlada Republike Slovenije kot predlagatelj zakona ocenila, da ni razlogov za nadaljnji obstoj razlikovanja ureditve prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe v primeru civilne in davčne izvršbe. Sprememba 101. člena ZIZ pa je predstavljala le prvi korak v smeri navedenega poenotenja. V delu, kjer sta po noveli ZIZ-J ureditvi ostali neusklajeni, je bil med resorno pristojnimi ministrstvi sprejet dogovor, da bo ureditvi, kot je bila v 101. členu uveljavljena z ZIZ-J, sledila ustrezna prilagoditev ureditve v postopku davčne izvršbe. Z novelo ZDavP-2H[5] sta bili ureditvi v tem delu v celoti poenoteni.

 

Kot je razvidno iz obrazložitve k 25. členu predloga ZIZ-J (sprememba 102. člena ZIZ, ki ureja omejitve izvršbe), je bil enak namen zasledovan tudi s to spremembo, torej ureditev omejitev izvršbe čim bolj približati ureditvi omejitev, ki velja v davčni izvršbi (160. člen ZDavP-2) – tako glede prejemkov, na katere je izvršba omejena[6], kot glede minimalnega varovanega zneska, ki mora dolžniku ostati pri izvršbi[7] zaradi zagotavljanja možnosti za dostojno življenje, s čimer se uresničuje ustavno načelo socialne države.

 

Ker pa vendarle obstajajo razlike glede na naravo terjatev, ki se izvršujejo v izvršbi po ZIZ in ZDavP-2, popolno poenotenje ni bilo in tudi v prihodnje ne bo možno (tako je npr. v ZIZ še vedno določeno, da je v primeru izvršbe zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati, manjši od tistega, ki velja za t.i. navadne terjatve in ki velja tudi v davčni izvršbi).

 

Spremembe ureditve prejemkov, ki so iz izvršbe izvzeti, in spremembe ureditve omejitev izvršbe so v praksi povzročile precejšen odziv, tako s strani dolžnikov kot s strani izvrševalcev sklepov o izvršbi.

 

Kot najbolj problematična so se pokazala naslednja vprašanja, ki pa, kot se izkaže, niso vsa neposredno povezana z ureditvijo, kot je bila uveljavljena z ZIZ-J.

 

Poseg izvrševalcev sklepa o izvršbi na nerubljive prejemke zaradi poplačila stroškov izvrševalcev sklepov o izvršbi

 

ZIZ v 38. členu ureja izvršilne stroške in določa, da te stroške najprej plača upnik, dolžnik pa mora upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.  Med stroški izvrševalcev sklepa o izvršbi so kot izvršilni stroški priznani stroški izvršitelja (293. člen ZIZ), za povračilo stroškov drugih izvrševalcev sklepa o izvršbi (npr. banke, delodajalci, kdd) pa ZIZ ne daje podlage.

 

Banke in drugi izvrševalci sklepov o izvršbi si ne glede na to zaračunavajo stroške, ki jih imajo z izvrševanjem sklepov o izvršbi. Podlaga za zaračunavanje stroškov bank je v pogodbenem razmerju med banko in komitentom, višino navedenih stroškov pa omejuje 142. člen Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS)[8], ki določa, da morajo biti nadomestila primerna in v skladu z dejanskimi stroški, ki nastanejo ponudniku plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepa o izvršbi ali zavarovanju. S podpisom  pogodbe o vodenju osebnega računa, katerega del so tudi splošni pogoji poslovanja banke z osebnim računom, komitent sprejme tudi splošne pogoje poslovanja banke. Le ti praviloma vsebujejo tudi določilo, da je banka za opravljene plačilne storitve in storitve, povezane s poslovanjem z osebnim računom, upravičena zaračunavati nadomestilo v višini, kot je določena v veljavni tarifi banke in da bo za ta znesek direktno bremenila imetnikov račun, s čimer se imetnik izrecno strinja. Po tarifi tako banka za vsako obdelavo sklepa o izvršbi zaračuna določen strošek (višina je med bankami različna). Glede na navedeno gre pri obračunavanju stroškov obdelave sklepa za zaračunavanje pogodbeno dogovorjene obveznosti. Ob dejstvu, da imetnik s podpisom pogodbe izrecno soglaša, da banka za te stroške direktno bremeni njegov račun, ji v primeru priliva na račun imetnika teh stroškov ni treba izterjati po sodni poti, ampak se lahko poplača neposredno iz priliva sredstev.

 

Navedeno pomeni, da izvrševalec sklepa o izvršbi na podlagi pogodbenega razmerja za poplačilo stroškov, ki jih ima z izvršbo, »poseže« tudi na prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti (npr. na denarno socialno pomoč), in iz katerih upnik, ki razpolaga z izvršilnim naslovom, ne more biti poplačan.

 

Denarna socialna pomoč je prejemek socialne narave in je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih[9] (ZSVarPre), oseba pa jo prejema, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji.  Denarna socialna pomoč je izvzeta iz sodne izvršbe v skladu s 101. členom ZIZ.

 

Po veljavni ureditvi banke kljub temu, da je denarna socialna pomoč izvzeta iz izvršbe, za poplačilo svojih stroškov posežejo tudi na ta sredstva. Stroški nastanejo pri vsakem sprejemu sklepa in kadar ima oseba več sklepov o izvršbi, lahko posledično ostane tudi brez vseh sredstev, ki jih je prejela iz naslova denarne socialne pomoči. Po ocenah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo decembra 2014 več kot 52000 prejemnikov denarne socialne pomoči, trenutno pa okoli 1500 prejemnikov denarno socialno pomoč prejema izplačano v gotovini na centrih za socialno delo, ob oceni, da je število oseb, ki prejemajo denarno socialno pomoč in so dolžniki po sklepih o izvršbi, bistveno več.

 

Opisano ne velja le za denarno socialno pomoč, ki je posebej izpostavljena, temveč za vse prejemke, ki so iz izvršbe po 101. členu ZIZ izvzeti, kar je po mnenju predlagatelja v nasprotju z ustavnim načelom socialne države. Prav tako je nesprejemljivo, da se za poplačilo nadomestila za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju poseže na minimalni varovani znesek, ki ga glede t.i. stalnih denarnih prejemkov (plača, pokojnina in drugi) določa 102. člen ZIZ.

 

Problematika veteranskega dodatka

 

Pravica do veteranskega dodatka je ena izmed pravic vojnih veteranov pod pogoji Zakona o vojnih veteranih (ZVV)[10]. Vojni veteran ima pravico do veteranskega dodatka, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek. Mesečni znesek veteranskega dodatka se določi v odstotku od razlike med osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana in znaša od 100%  do 60% razlike za različne kategorije vojnih veteranov (10. člen). O upravičenosti do veteranskega dodatka odloča na prvi stopnji upravna enota (prvi odstavek 22. člena), sredstva zanj pa se zagotavljajo iz državnega proračuna (prvi odstavek 33. člena). Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, je temeljni namen veteranskega dodatka zagotoviti socialno varnost tistim vojnim veteranom, ki imajo nižji premoženjski status[11]. Glede na namen in vsebino veteranskega dodatka je torej moč zaključiti, da gre za socialnovarstveni prejemek. Veteranski dodatek maksimalno znaša 497,15 EUR.

 

Med taksativno navedenimi prejemki, ki so po 101. členu ZIZ iz izvršbe izvzeti, ni veteranskega dodatka, enako pa je veljalo tudi po ureditvi pred uveljavitvijo ZIZ-J. Prav tako veteranski dodatek ni in tudi pred uveljavitvijo novele ZIZ-J ni bil v 102. členu ZIZ (izrecno) določen kot prejemek, na katerega je izvršba omejena, izvrševalci sklepov in sodišča pa so ta prejemek očitno v preteklosti obravnavali po 102. členu ZIZ kot prejemek, na katerega je izvršba omejena[12], medtem ko je po uveljavitvi novele ZIZ-J postalo sporno, ali se lahko pri izvrševanju sklepov o izvršbi poseže na veteranski dodatek.

 

Sodišče prve stopnje je že zavzelo stališče, da za veteranski dodatek velja omejitev izvršbe po 137. členu ZIZ v povezavi s 102. členom ZIZ in 128. členom ZIZ. Pri odločanju o pritožbi se sicer višje sodišče do vprašanja ni opredelilo, saj je odločbo prve stopnje razveljavilo zaradi absolutno bistvene kršitve postopka (Sklep Višjega sodišča v Celju, II IP 47/2013). Drugo sodišče prve stopnje je v eni od zadev, v kateri je prišlo do izvršbe na veteranski dodatek, ob obravnavi zahteve stranke za odpravo nepravilnosti zavzelo drugačno stališče, prekinilo je postopek izvršbe in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZIZ.  Upravičeni predlagatelj je v zahtevi za oceno ustavnosti navedel, da je ureditev v ZIZ, ki ureja prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti (101. člen) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen), v neskladju z Ustavo RS, saj med prejemke, ki so izvršbe izvzeti oziroma je izvršba nanje omejena, ni uvrščen tudi denarni prejemek iz naslova veteranskega dodatka.

 

Predlagatelj sicer meni, da je zaradi določbe 128. člena ZIZ, ki se z novelo ZIZ-J ni spreminjala in po kateri se določbe tega zakona, ki urejajo izvršbo na plačo, »smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne denarne prejemke«, po veljavni ureditvi treba upoštevati omejitve izvršbe, določene v 102. členu ZIZ, tudi pri veteranskem dodatku, saj gre za »drug stalni prejemek«. Kljub temu pa zaradi različnih razlag in glede na opisano naravo tega prejemka v predlogu zakona predlaga jasno ureditev tako, da ni nobenega dvoma, da na veteranski dodatek kot socialnovarstveni prejemek ni možno poseči.

 

Enkratni prejemek ob namestitvi otroka v rejniško družino

 

Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD)[13] je z zadnjo novelo uvedel možnost, da se rejniku dodeli enkraten prejemek v višini enkratnega prejemka za opremo novorojenca, določenega s posebnim predpisom, ki ureja družinske prejemke, če center za socialno delo oceni, da je ob prvi namestitvi potreben dodaten nakup oblačil, obutve, potrebščin in opreme za otroka. Prva namestitev otroka v rejniško družino lahko predstavlja za rejnika precejšnjo finančno obremenitev, tovrsten prejemek pa je namenjen izključno nakupu oblačil, obutve, opreme, ipd. za otroka. Ker otroci po Ustavi RS uživajo posebno varstvo, Vlada Republike Slovenije meni, da gre za prejemek, ki ga je treba iz izvršbe izvzeti.

 

  • Zaveza v socialnem sporazumu za obdobje 2015 – 2016: ureditev izvršbe tako, da ni možno poseči na minimalno neto plačo

 

  • Med ukrepi, predvidenimi na področju »Pravna varnost/država« v Socialnem sporazumu za obdobje 2015 – 2016, je tudi sprememba ZIZ na način, da z izvršilnim sredstvom ni možno poseči pod minimalno plačo, zmanjšano za davke in prispevke.

ZIZ je pred uveljavitvijo ZIZ-J v 1. točki prvega odstavka 102. člena določal:

»Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;«.

 

Z ZIZ-J je bila navedena določba spremenjena tako, da sedaj določa:

»Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;«.

 

Po ureditvi pred uveljavitvijo ZIZ-J je bil kot meja minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči, določen znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, torej znesek v višini minimalne neto plače. Minimalni varovani znesek je bil torej odvisen od: prvič – zneska minimalne plače, torej zneska (bruto) minimalne plače, določenega z Zakonom o minimalni plači in je za vse dolžnike v Republiki Sloveniji enak, in drugič – ustreznega zmanjšanja zneska bruto minimalne plače za plačilo davkov in obveznih prispevkov, ki je odvisen od dolžnikovih osebnih okoliščin in torej ni za vse dolžnike enak.

 

Okoliščine, ki vplivajo na odmero davkov in prispevkov, so nekaterim izvrševalcem sklepov (npr. delodajalcu) znane, vendar pa sklepe o izvršbi izvršujejo tudi drugi subjekti, npr. banke, ki pa jim te okoliščine niso znane. Iz tega razloga sta Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije v preteklosti večkrat opozarjala na nezavidljiv položaj izvrševalcev sklepov, ki niso delodajalci, pa tudi na neenotnost ureditve glede omejitev in izvzetij iz izvršbe po ZIZ in ZDavP-2. Kot že omenjeno, je Vlada Republike Slovenije pri pripravi in sprejemu predloga ZIZ-J sledila navedenim opozorilom, saj jih je ocenila kot utemeljene ter hkrati ocenila, da za različno obravnavanje položaja dolžnika glede omejitev in izvzetij iz izvršbe v davčni in civilni izvršbi ni nobenega stvarnega razloga, zato je skušala ureditvi čim bolj poenotiti. Namen, zasledovan s spremembo 102. člena ZIZ, je bil torej ureditev omejitve izvršbe po ZIZ čim bolj približati ureditvi omejitev, ki velja v davčni izvršbi (160. člen ZDavP-2[14]).

 

Iz opisanih razlogov je po uveljavitvi ZIZ-J kot meja minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči, določen znesek v višini 70 % minimalne plače[15] (brez dostavka »zmanjšane za….«), torej znesek v višini 70% bruto minimalne plače. Ta znesek je za vsakega dolžnika v Republiki Sloveniji enak in je odvisen le od vsakokratne višine minimalne (bruto) plače, kot je določena v skladu z Zakonom o minimalni plači. Ta od 1. januarja 2015 dalje znaša 790,73 evrov, kar pomeni, da je minimalni varovalni znesek, ki mora trenutno ostati dolžniku in na katerega se z izvršbo ne sme poseči, 70% tega zneska, torej 553,51 evrov.

 

Upoštevajoč veljavno lestvico in olajšave za leto 2015 v skladu s Pravilnikom o določitvi davčne olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015[16] znaša delež dohodnine in prispevkov za socialno varnost delojemalca v minimalni plači skupaj 24 %. Pri tem je za izračun navedene obremenitve upoštevana pri zavezancu le splošna olajšava oziroma dodatna splošna olajšava v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

 

Dejstvo pa je, da so davčni ukrepi, ki so bili sprejeti na področju dohodnine (sprememba davčne lestvice, uvedba dodatne splošne olajšave za najnižje dohodke itd.) vplivali na zniževanje obremenitve. V spodnji preglednici so prikazani izračuni obremenitve z dohodnino in prispevki za socialno varnost v minimalni plači. Razvidno je, da je tako primeroma obremenitev v letu 2002 znašala okoli 31 %, med leti pa se je ta delež postopno zniževal in tako za leto 2015 znaša okoli 24 %.

 

Tabela: Pregled obremenitve dohodnine in prispevkom za socialno varnost delojemalca v minimalni plači po posameznih letih

 

Izhodišča:

  • za posamezno leto je upoštevana veljavna višina minimalne plače;
  • za posamezno leto je upoštevana lestvica in davčne olajšave, kot so bile določene v posameznem letu s pravilnikom, ki določa davčne olajšave in lestvico za odmero dohodnine.

 

Leto

 

Dohodnina in prispevek za socialno varnost delojemalca v bruto dohodku

2002

31%

2003

31%

2004

31%

2005

28%

2006

28%

2007

28%

2008

25%

2009

23%

2010

23%

2011

24%

2012

23%

2013

23%

2014

24%

2015

24%

 

 

Glede na to, da prikazano pokaže, da se ob veljavni ureditvi lahko z izvršbo poseže na minimalno »neto« plačo, predlagatelj ocenjuje, da je treba ureditev ustrezno spremeniti tako, da to ne bo mogoče, za kar se je Vlada Republike Slovenije zavezala tudi v Socialnem sporazumu za obdobje 2015 – 2016.

 

Uveljavljanje višjih omejitev zaradi vzdrževanih družinskih članov

 

Po veljavni ureditvi 102. člena ZIZ se minimalni znesek, ki mora ostati dolžniku po izvršbi (70 % oziroma 50 % minimalne plače) poveča, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, in sicer se poveča za znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Izvrševalci sklepov o izvršbi (dolžnikovi dolžniki) morajo sicer omejitve upoštevati, vendar pa pogosto nimajo podatkov o vzdrževanih družinskih članih oziroma teh podatkov niso pristojni pridobivati.

 

Z novelo ZIZ-J je bil v 102. členu zato na novo urejen postopek izkazovanja dejstva, da dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu. Določeno je bilo, da so dodatne omejitve glede vzdrževanih družinskih članov lahko upoštevane le, če jih dolžnik izkaže z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma tako, da vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in o tem odloči sodišče.

 

Dolžnik lahko predloži vsako javno listino, s katero lahko izkaže dolžnost preživljanja po zakonu. Takšna listina je na primer izpisek iz matičnega registra o rojstvu, iz katerega izhaja, da je dolžnik eden od staršev mladoletnega otroka, če seveda ne gre za istega otroka, ki je po sklepu o izvršbi preživninski upravičenec, pa tudi npr. odločba o otroškem dodatku, odločba o denarni socialni pomoči, odločba o znižanju plačila vrtca in druge odločbe, izdane na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev[17] (ZUPJS). Določba 10. člena ZUPJS, ki določa osebe, ki se štejejo v družino poleg vlagatelja, v postopku uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, temelji na definiciji, ki jo daje Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)[18], zato se lahko kot »javna listina o vzdrževanih družinskih članih« upoštevajo vse odločbe, izdane na podlagi ZUPJS. Odločbe o otroškem dodatku, denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, državni štipendiji, znižanju plačila vrtca, dodatni subvenciji malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence, oprostitvi plačil socialnovarstvenih storitev, prispevku k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika, subvenciji najemnine, pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje dajejo zadostno podlago za upoštevanje oseb kot vzdrževanih družinskih članov, saj iz obrazložitve navedenih odločb izhaja, katere osebe so bile upoštevane kot družinski člani.

 

Po uveljavitvi novele ZIZ-J so se pojavila stališča[19], da  mora preživljanje družinskih članov v vsakem primeru, torej tudi v primeru izkazovanja z javno listino, dolžnik uveljavljati pri sodišču in ne pri izvrševalcu sklepa o izvršbi. Sodišče na podlagi vloge izda sklep, zoper katerega lahko obe stranki vložita pritožbo.

 

Predlagatelj meni, da bi takšna ureditev oziroma takšna razlaga veljavne ureditve pomenila nepotrebno obremenjevanje sodišč. Predlagatelj tudi ocenjuje, da je ureditev, ki je veljala do uveljavitve novele ZIZ-J, torej da so se nepravilnosti pri upoštevanju omejitev uveljavljale z zahtevo za odpravo nepravilnosti po 52. členu ZIZ ustreznejša kot pa uveljavljanje z ugovorom. Glede na navedeno so predlagane spremembe tudi v tem delu.

 

Omejitve izvršbe v primeru, ko dolžnik prejeme prejemke za več mesecev naenkrat

 

V praksi se pojavljajo primeri, ko upravičenci večkrat prejmejo prejemke za več mesecev skupaj iz razlogov, ki niso na njihovi strani, na primer prejmejo plačo z zakasnitvijo zaradi slabe solventnosti delodajalca, tudi zaradi daljših postopkov pri odločanju o pravicah npr. izpolnitev pogojev za upokojitev in višina pokojnine, nadomestila na zavodu za zaposlovanje). Po veljavni zakonodaji (137. člen ZIZ) mora banka v teh primerih poseči na prilive, ki niso nakazani za tekoči mesec, kar ni socialno pravično, zato je nujno takšno ureditev spremeniti.

 

 

  1. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

 

  1. 1 Cilji

 

Kljub temu, da za urejanje področja sodne izvršbe pristojno Ministrstvo za pravosodje sicer pripravlja tudi nekatere druge rešitve, ki so potrebne na tem področju, in bodo v kratkem posredovane v javno razpravo in strokovno usklajevanje, pa je Vlada Republike Slovenije ocenila, da je potrebna čimprejšnja  ureditev problematike, izpostavljene v oceni stanja in razlogih za sprejem tega zakona. Zato je sprejela ta predlog zakona, s katerim se zasleduje en sam cilj, in sicer uresničitev ustavnega načela socialne države v postopku izvršbe z odpravo pomanjkljivosti veljavne ureditve, ki so se pokazale po uveljavitvi zadnje novele ZIZ-J.

 

  1. 2 Načela

 

Predlog zakona temelji na enakih načelih kot veljavni ZIZ.

 

  1. 3 Poglavitne rešitve

 

Uresničitev ustavnega načela socialne države v postopku izvršbe z odpravo pomanjkljivosti veljavne ureditve, ki so se pokazale po uveljavitvi zadnje novele ZIZ-J, se zasleduje z naslednjimi predlaganimi rešitvami:

– omejitev stroškov izvrševalcev sklepa o izvršbi v primeru nerubljivih prejemkov,

– sprememba ureditve omejitve izvršbe tako, da je minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati v primeru izvršbe, znesek v višini, ki ni nižji od minimalne neto plače (ta rešitev pomeni izpolnitev zaveze iz Socialnega sporazuma),

– izvzetje veteranskega dodatka in enkratnega prejemka ob namestitvi otroka v rejniško družino iz izvršbe,

– sprememba ureditve uveljavljanja višjih omejitev zaradi vzdrževanih družinskih članov,

– sprememba ureditve omejitve izvršbe v primeru, ko dolžnik prejme prejemke za več mesecev  naenkrat.

 

Omejitev stroškov izvrševalcev sklepa o izvršbi v primeru nerubljivih prejemkov

 

Iz Ustave RS izhaja, da izvršba na plačo in druge prejemke dolžnika ne sme prizadeti v takšni meri, da bi bil ogrožen njegov eksistenčni minimum, saj bi bila s tem ogrožena njegova socialna varnost, dostojanstvo in tudi svoboda. Predlagatelj meni, da je v nasprotju z ustavnim načelom socialne države, da izvrševalec sklepa o izvršbi na podlagi pogodbenega razmerja za poplačilo stroškov, ki jih ima z izvršbo, »poseže« tudi na prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti (npr. na denarno socialno pomoč) in iz katerih upnik, ki razpolaga z izvršilnim naslovom, ne more biti poplačan. Prav tako je nesprejemljivo, da se za poplačilo nadomestila za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju poseže na minimalni varovani znesek, ki ga glede t.i. stalnih denarnih prejemkov (plača, pokojnina, in drugi) določa 102. člen ZIZ.

 

Po predlagani ureditvi v novem 102.a členu zakona izvrševalec sklepa o izvršbi nadomestila za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju ne sme poravnati iz prejemkov, ki so po 101. členu ZIZ iz izvršbe izvzeti, oziroma glede prejemkov, na katere je izvršba omejena, iz zneska, na katerega po 102. členu ZIZ v nobenem primeru ni možno poseči (torej zneska, ki ne presega višine 70 % minimalne plače[20], če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi zneska v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči).

 

Izvzetje veteranskega dodatka iz izvršbe

 

Z namenom jasno urediti status veteranskega dodatka v izvršbi Vlada Republike Slovenije predlaga ureditev izpostavljene problematike tako, da ne bo nobenega dvoma, da na veteranski dodatek kot socialnovarstveni prejemek ni možno poseči. Iz 2., 34. in 50. člena Ustave RS namreč izhaja, da izvršba na plačo in druge prejemke dolžnika ne sme prizadeti v takšni meri, da bi bil ogrožen njegov eksistenčni minimum, saj bi bila s tem ogrožena njegova socialna varnost, dostojanstvo in tudi svoboda (odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-36/00).

 

Izvzetje enkratnega prejemka ob namestitvi otroka v rejniško družino iz izvršbe

 

Iz razlogov, opisanih v oceni stanja, Vlada Republike Slovenije predlaga dopolnitev 10. točke 101. člena ZIZ, s katero se poleg oskrbnin po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost, ki so iz izvršbe izvzete že po veljavni ureditvi, iz izvršbe izvzame tudi enkratni prejemek ob namestitvi otroka v rejniško družino.

 

Izpolnitev zaveze iz Socialnega sporazuma: sprememba ureditve omejitve izvršbe tako, da je minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati v primeru izvršbe, znesek v višini, ki ni nižji od minimalne neto plače

 

Predlagatelj ni naklonjen ponovni spremembi ureditve minimalnega zneska, ki mora dolžniku ostati pri izvršbi, na ta način, da se ponovno uveljavi ureditev, kot je veljala pred novelo ZIZ-J (torej sistem zagotavljanja minimalne »neto« plače). Zato zaradi izpolnitve zaveze iz Socialnega sporazuma za obdobje 2015 - 2016 predlaga ustrezen dvig minimalnega zneska, ki mora ostati pri izvršbi, z določitvijo ustrezno višjega odstotka bruto minimalne plače. Glede na preglednico, ki je prikazana v oceni stanja, je predlagan dvig varovanega zneska pri izterjavi t.i. navadnih terjatev s 70% na 76% minimalne plače.

 

Glede varovanega zneska pri izterjavi t.i. privilegiranih terjatev (2. točka prvega, drugega in četrtega odstavka 102. člena in 2. točka drugega odstavka 135. člena ZIZ) pa Vlada Republike Slovenije predlaga, da ta ostane nespremenjen, torej 50% minimalne (bruto) plače. Predlagatelj namreč ugotavlja, da je bilo razmerje med minimalnim varovanim zneskom pri izterjavi navadnih terjatev in minimalnim varovanim zneskom pri izterjavi t.i. privilegiranih terjatev (preživnine) z novelo ZIZ-J v primerjavi z ureditvijo, kot je veljala pred novelo ZIZ-J, spremenjeno v korist dolžnikov, ki so zavezani plačati t.i. privilegirane terjatve, in da se z ohranitvijo minimalnega zneska v višini 50% minimalne plače vzpostavi enako razmerje, kot je veljalo pred novelo ZIZ-J.

 

Ureditev uveljavljanja višjih omejitev zaradi vzdrževanih družinskih članov

 

S predlagano spremembo 102. člena zakona se jasno določa, da mora dolžnik upravičenost do višje omejitve iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov ali drugih oseb, ki jih mora dolžnik preživljati po zakonu, izkazovati pri izvrševalcu sklepa o izvršbi (banka, delodajalec) in ne pri sodišču. Določa se tudi, da se nepravilnosti pri upoštevanju omejitev uveljavljajo z zahtevo za odpravo nepravilnosti po 52. členu ZIZ, saj gre za nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.

 

Spremembe omejitve izvršbe v primeru, ko dolžnik prejme prilive za več mesecev

 

S predlaganimi spremembami se zagotavlja, da lahko dolžniki, ki iz razlogov izven njihove pravne sfere, ne prejmejo prilivov na bančni račun pravočasno, s temi razpolagajo, v kolikor so jih prejeli za več obdobij naenkrat, in sicer za vsako obdobje z zneskom, s katerim bi lahko razpolagali, če bi ga dobili v mesecu, v katerem so bili upravičeni do njega.

 

 

  1. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNOFINANČNA SREDSTVA

 

Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za proračun in druga javna finančna sredstva.

 

  1. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

 

Za izvajanje zakona ni treba zagotoviti dodatnih sredstev v Proračunu Republike Slovenije.

 

  1. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

 

  1. 1 Prilagojenost ureditve pravu EU

 

Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravom EU.

 

  1. 2 Primerjalno pravna ureditev

 

Nemčija

 

Postopek izvršbe in zavarovanja je v Nemčiji urejen zlasti v osmi knjigi Civilnega postopnika (Zivilprozessordnung[21] – ZPO), tj. v paragrafih od 704 do 945. Poleg navedenega predpisa postopek izvršbe ureja tudi Zakon o prisilni javni dražbi in prisilni upravi (Gesetz über die Zwangsversteigerung und die Zwangsverwaltung[22] – ZVG), ki ureja prisilno javno dražbo in prisilno upravo nepremičnin ter prisilno javno dražbo ladij in letal.

 

Izvzetja in omejitve izvršbe na plačo, pokojnino in druge podobne stalne prejemke, ki so dolžnikov pretežni ali glavni vir zaslužka pri izvršbi denarne terjatve proti dolžniku, ki je fizična oseba določajo 850 in nadaljnji paragrafi ZPO. Omejitev izvršbe se poveča, če dolžnik vzdržuje osebe, ki jih je dolžan preživljati. Zaščitene kategorije prejemkov so opredeljene v paragrafu 850 ZPO, prejemki, ki so v celoti izvzeti iz izvršbe, so opredeljeni v paragrafu 850a ZPO, dodatne kategorije prejemkov, na katere se lahko poseže le pod določenimi pogoji, pa so določene v paragrafu 850b ZPO. Na zaščitene dohodke iz paragrafu 850 se lahko z izvršbo poseže le kolikor presegajo prag, ki je opredeljen v paragrafu 850c. ZPO določa mehanizem za spremembe tega praga, ki je trenutno postavljen na 1.045,04 EUR za posameznega dolžnika in se poveča za 393,30 EUR za prvo vzdrževano osebo in 219,12 EUR za nadaljnje vzdrževane osebe. Dolžnik lahko zaprosi, da se eden od njegovih računov opredeli kot račun, ki je izvzet iz izvršbe. Sredstva na tem računu so izvzeta iz izvršbe do zneska, ki ustreza pragu iz paragrafa 850c.

 

Avstrija

 

Postopek izvršbe in zavarovanja je v Avstriji urejen v Izvršilnem postopniku iz leta 1896 (Exekutionsordnung[23] – EO); glede vprašanj, ki z EO niso urejena, se uporablja Civilni postopnik – Zivilprozessordnung (§ 78 EO). Postopek izvršbe je sodni postopek, za katerega so pristojna okrajna sodišča (Bezirksgerichte, § 17 EO). Enako kakor v Sloveniji je postopek izvršbe razdeljen na dve fazi, fazo dovolitve in fazo izvedbe izvršbe.[24]

 

V primeru izvršbe na denarne terjatve določenih sredstev ni mogoče zaseči, redni dohodki in plačila pokojnine se lahko zarubijo v omejenem obsegu; del, ki ga ni mogoče zarubiti, pa je odvisen od višine plačil in števila preživninskih obveznosti dolžnika.

 

Francija

 

V Franciji je iz izvršbe na banki izvzet fiksen znesek 514 EUR. Ta znesek je enak prejemku aktivne solidarnosti, ki je namenjen osebam brez zaslužka oziroma z nizkimi prejemki. Pri izvršbi na plačo je plača razdeljena na tri dele - v prvem delu, ki znaša 514 EUR, na plačo ni mogoče poseči, v drugem delu je na plačo mogoče poseči pod določenimi pogoji - če gre za izvršbo preživninske in podobnih terjatev, v tretjem delu pa je plača rubljive. Prispevki socialne narave so iz izvršbe izvzeti, vendar mora dolžnik dokazati njihovo naravo.

 

Portugalska

 

Portugalski Zakon o civilnem postopku določa, da se z izvršbo ne sme poseči na 2/3 plače in drugih stalnih prejemkov, pa tudi prejemkov socialne narave. Znesek, ki ostane dolžniku pri izvršbi, ne sme biti nižji od nacionalne minimalne plače, če dolžnik ne prejema drugih prejemkov in hkrati ne sme biti višji od treh nacionalnih minimalnih plač. V primeru izvršbe preživninske terjatve je izvršba omejena na znesek socialne pokojnine. Pri izvršbi na sredstva pri banki ni dovoljeno poseči na znesek nacionalne minimalne plače. Sodišče upošteva naravo terjatve ter potrebe dolžnika in njegove družine in lahko izjemoma na dolžnikovo zahtevo za določeno obdobje zmanjša rubljivih del prihodkov oziroma jih za največ eno leto v celoti izvzame iz izvršbe.

 

  1. BESEDILO ČLENOV ZAKONA

 

 

  1. člen

 

V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14 in 58/14 – odl. US ) se v 101. členu 10. točka spremeni tako, da se glasi:

»10. oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti;«.

V 14. točki se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 15. točka, ki se glasi:

»15. veteranski dodatek  po zakonu, ki ureja vojne veterane.«.

 

 

  1. člen

 

V prvem, drugem in četrtem odstavku 102. člena se v 1. točki besedilo »70 %« nadomesti z besedilom »76 %«.

 

V prvem, drugem in četrtem odstavku se v 1. in 2. točki besedilo »po merilih, ki jo določa zakon« nadomesti z besedilom »po merilih, ki jih določa zakon«.

 

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

 

»Upravičenost do višje omejitve iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov ali drugih oseb dolžnik izkazuje z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Izvrševalec sklepa o izvršbi obvesti sodišče, da je na podlagi javne listine upošteval višjo omejitev iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov ali drugih oseb, sodišče pa o tem obvesti upnika.«.

 

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

 

»Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev hkrati, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.«.

 

 

  1. člen

 

Za 102. členom se doda nov 102.a člen, ki se glasi:

 

 »102.a člen

(Nadomestilo izvrševalca sklepa o izvršbi)

 

Če izvrševalec sklepa o izvršbi dolžniku zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, tega nadomestila ne sme poravnati iz prejemkov, ki so po 101. členu tega zakona iz izvršbe izvzeti, v primeru izvršbe na prejemke, na katere je po 102. členu tega zakona izvršba omejena, pa ne iz zneska, ki ne presega višine 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi zneska v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.«.

 

 

  1. člen

V drugem odstavku 135. člena se v 1. točki besedilo »70 %« nadomesti z besedilom »76%«, v 2. točki pa se besedilo »po merilih, ki jo določa zakon« nadomesti z besedilom »po merilih, ki jih določa zakon«.

 

 

  1. člen

 

137. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»137. člen

(Omejitev izvršbe)

 

Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen) lahko organizacija za plačilni promet poseže po poteku enega meseca od priliva.«.

 

 

KONČNA DOLOČBA

 

  1. člen

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  1. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

 

K 1. členu

 

Kot je pojasnjeno v uvodni obrazložitvi predloga zakona, je zadnja novela ZIRD uvedla tudi možnost, da se rejniku dodeli enkraten prejemek v višini enkratnega prejemka za opremo novorojenca, določenega s posebnim predpisom, ki ureja družinske prejemke, če center za socialno delo oceni, da je ob prvi namestitvi potreben dodaten nakup oblačil, obutve, potrebščin in opreme za otroka. V skladu z 68. členom ZSVarPre znaša višina tega prejemka 280 eurov. Center za socialno delo je ob prvi namestitvi dolžan med drugim tudi oceniti, ali rejnik že razpolaga z ustreznimi potrebščinami za otroka, ki se namešča, ter odločiti o upravičenosti rejnika tega enkratnega prejemka. Prva namestitev otroka v rejniško družino lahko predstavlja za rejnika precejšnjo finančno obremenitev, tovrsten prejemek pa je namenjen izključno nakupu oblačil, obutve, opreme, ipd. za otroka. Ker otroci po Ustavi RS uživajo posebno varstvo, je predlagana dopolnitev 10. točke 101. člena, s katero se ta prejemek izvzema iz izvršbe.

 

Pravica do veteranskega dodatka je ena izmed pravic vojnih veteranov, do katere so ti upravičeni pod pogoji ZVV. Vojni veteran ima pravico do veteranskega dodatka, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek. Mesečni znesek veteranskega dodatka se določi v odstotku od razlike med osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana in znaša od 100%  do 60% razlike za različne kategorije vojnih veteranov (10. člen). O upravičenosti do veteranskega dodatka odloča na prvi stopnji upravna enota (prvi odstavek 22. člena), sredstva zanj pa se zagotavljajo iz državnega proračuna (prvi odstavek 33. člena). Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, je temeljni namen veteranskega dodatka zagotoviti socialno varnost tistim vojnim veteranom, ki imajo nižji premoženjski status[25]. Glede na namen in vsebino veteranskega dodatka je torej moč zaključiti, da gre za socialnovarstveni prejemek, zato se s predlagano dopolnitvijo 101. člena z novo 15. točko izvzema iz izvršbe.

 

K 2. členu

 

S predlagano spremembo se minimalni znesek, ki mora dolžniku ostati pri izvršbi, če gre za izterjavo t.i. navadnih terjatev, dviga s 70% na 76% minimalne (bruto) plače. Sprememba pa ni predlagana glede varovanega zneska pri izterjavi t.i. privilegiranih terjatev (2. točka prvega, drugega in četrtega odstavka 102. člena in 2. točka drugega odstavka 135. člena ZIZ), zato ta po predlagani ureditvi ostane določen v znesku 50% minimalne (bruto) plače. Predlagatelj namreč ugotavlja, da je bilo razmerje med minimalnim varovanim zneskom pri izterjavi navadnih terjatev in minimalnim varovanim zneskom pri izterjavi t.i. privilegiranih terjatev (preživnine) z novelo ZIZ-J v primerjavi z ureditvijo, kot je veljala pred novelo ZIZ-J, spremenjeno v korist dolžnikov, ki so zavezani plačati t.i. privilegirane terjatve, in da se z ohranitvijo minimalnega zneska v višini 50% minimalne plače vzpostavi enako razmerje, kot je veljalo pred novelo ZIZ-J.

 

Z novelo ZIZ-J sta bila v 102. člen dodana nova peti in šesti odstavek, ki določata, da upravičenost do višje omejitve iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov ali drugih oseb, ki jih mora dolžnik preživljati po zakonu, dolžnik izkazuje z javno listino ali po zakonu overjeno listino, kadar to ni mogoče, pa z ugovorom iz 7. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona, ki je sodne takse prost, uveljavljanje ugovora mogoče tudi po izteku roka za ugovor.

 

Sodišče ob izdaji sklepa o izvršbi in tudi organizacije za plačilni promet nimajo podatkov o morebitnih družinskih članih dolžnika oziroma teh podatkov niso pristojne pridobivati, zato so po novi ureditvi dodatne omejitve glede vzdrževanih družinskih članov lahko upoštevane le, če jih dolžnik izkaže z javno ali po zakonu overjeno listino, oziroma tako, da vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in o tem odloči sodišče.

 

Javna listina je listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa[26]. Dolžnik lahko predloži vsako javno listino, s katero lahko izkaže dolžnost preživljanja po zakonu. Takšna listina je na primer izpisek iz matičnega registra o rojstvu, iz katerega izhaja, da je dolžnik eden od staršev mladoletnega otroka, če seveda ne gre za istega otroka, ki je po sklepu o izvršbi preživninski upravičenec, pa tudi npr. odločba o otroškem dodatku, odločba o denarni socialni pomoči, odločba o znižanju plačila vrtca in druge odločbe, izdane na podlagi ZUPJS. Določba 10. člena ZUPJS, ki določa osebe, ki se štejejo v družino poleg vlagatelja, v postopku uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, temelji na definiciji, ki jo daje ZZZDR, zato se lahko kot »javna listina o vzdrževanih družinskih članih« upoštevajo vse odločbe, izdane na podlagi ZUPJS. Odločbe o otroškem dodatku, denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, državni štipendiji, znižanju plačila vrtca, dodatni subvenciji malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence, oprostitvi plačil socialnovarstvenih storitev, prispevku k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika, subvenciji najemnine, pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje dajejo zadostno podlago za upoštevanje oseb kot vzdrževanih družinskih članov, saj iz obrazložitve navedenih odločb izhaja, katere osebe so bile upoštevane kot družinski člani.

 

S predlagano spremembo se jasno določa, da mora dolžnik upravičenost do višje omejitve iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov ali drugih oseb, ki jih mora preživljati po zakonu, izkazovati pri izvrševalcu sklepa o izvršbi (banka, delodajalec), saj se je po uveljavitvi novele ZIZ-J  pojavila tudi razlaga določbe, po kateri naj bi bilo treba upravičenost  v vsakem primeru uveljavljati pri sodišču, kar pa bi po mnenju predlagatelja povzročilo nepotrebno obremenjevanje sodišča.

 

Zagotavljanje kontradiktornosti je v postopku izjemnega pomena. Zaradi varstva svojih pravic je potrebno, da upnik izve, da je izvrševalec sklepa o izvršbi (najpogosteje je to organizacija za plačilni promet ali delodajalec) na podlagi javne listine upošteval višjo omejitev iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov po 102. členu ZIZ. Lahko se seveda zgodi, da izvrševalec sklepa o izvršbi napačno upošteva višjo omejitev iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov, zato je prav, da se upniku zagotovi pravno varstvo v takem primeru. Po prejemu obvestila, da je izvrševalec sklepa o izvršbi upošteval višjo omejitev iz naslova vzdrževanja družinskih članov, mora sodišče takšno obvestilo posredovati v vednost upniku (gre za procesno dejanje 239-vloga v vednost). Upnik ima možnost, da to vzame na znanje ali pa, če meni, da so bile pri opravljanju izvršbe napravljene kakšne nepravilnosti, vloži zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe na podlagi 52. člena  ZIZ. Na ta način je zagotovljeno pravno varstvo v fazi opravljanja izvršbe tako upniku kot tudi dolžniku. Poleg tega zahteva za odpravo nepravilnosti ni vezana na noben rok in je takse prosta, v postopku za zahtevo odpravo nepravilnosti pa ne veljajo prekluzije glede navajanja novot (dejstev in dokazov), vsled česar lahko sodišče v fazi odločanja o zahtevi za odpravo nepravilnosti tudi vodi materialno procesno vodstvo, česar pa pri ugovoru po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ ne more oziroma lahko le v zelo omejenem obsegu.

 

Glede na navedeno predlagatelj meni, da veljavna določba petega odstavka 102. člena ZIZ, ki določa uveljavljanje upravičenosti do višje omejitve z ugovorom, ni ustrezna. Tudi pred uveljavitvijo novele ZIZ-J so se nepravilnosti pri upoštevanju omejitev iz izvršbe na plačo in druge stalne prejemke v takšnih primerih uveljavljale z zahtevo za odpravo nepravilnosti[27], kar je bilo bolj ustrezno, saj gre za nepravilnosti pri samem opravljanju izvršbe, ne pa za pomanjkljivosti pri dovolitvi izvršbe. To pravno sredstvo je na voljo obema strankama.

 

Po veljavni ureditvi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen) ni mogoče seči z izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec (137. člen).

 

V praksi se dogaja, da upravičenci večkrat prejmejo prilive za več mesecev skupaj iz razlogov, ki niso na njihovi strani, na primer prejmejo plačo z zakasnitvijo zaradi slabe solventnosti delodajalca, tudi zaradi daljših postopkov pri odločanju o pravicah npr. izpolnitev pogojev za upokojitev in višina pokojnine, nadomestila na zavodu za zaposlovanje). Po veljavni ureditvi v 137. členu mora banka v teh primerih rubiti prilive, ki niso nakazani za tekoči mesec, kar pa ni socialno pravično.

 

Vlada Republike Slovenije zato predlaga ureditev, ki jasno določa, da se na dolžnikove denarne prejemke lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec, kar pa ne velja v primeru, če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev hkrati (predlagana sprememba šestega odstavka 102. člena ZIZ).  V takem primeru mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.

 

K 3. členu:

 

Kot je podrobno predstavljeno v uvodni obrazložitvi, iz Ustave RS izhaja, da izvršba na plačo in druge prejemke dolžnika ne sme prizadeti v takšni meri, da bi bil ogrožen njegov eksistenčni minimum, saj bi bila s tem ogrožena njegova socialna varnost, dostojanstvo in tudi svoboda.

 

Nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ki ga banke zaračunavajo dolžniku, nima podlage v ZIZ, temveč je podlaga za zaračunavanje teh nadomestil v pogodbenem razmerju med banko in komitentom, višino nadomestila pa omejuje 142. člen ZPlaSS. Banka za vsako obdelavo sklepa o izvršbi zaračuna določeno nadomestilo, višina pa je med bankami različna, pri obračunavanju nadomestila za obdelavo sklepa o izvršbi gre za zaračunavanje pogodbeno dogovorjene obveznosti, zato je banka do njihovega plačila upravičena. Ob dejstvu, da imetnik s podpisom pogodbe izrecno soglaša, da banka za to nadomestilo direktno bremeni njegov račun, ji v primeru priliva na račun imetnika tega nadomestila ni potrebno izterjati po sodni poti, ampak se lahko poplača neposredno iz priliva.

 

Predlagatelj meni, da je v nasprotju z ustavnim načelom socialne države, da izvrševalec sklepa o izvršbi na podlagi pogodbenega razmerja za poplačilo stroškov, ki jih ima z izvršbo, »poseže« tudi na prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti (npr. na denarno socialno pomoč, ki je prejemek socialne narave in je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, določena pa je z ZSVarPre), in iz katerih upnik, ki razpolaga z izvršilnim naslovom, ne more biti poplačan. Prav tako je nesprejemljivo, da se za poplačilo nadomestila za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju poseže na minimalni varovani znesek, ki ga glede t.i. stalnih denarnih prejemkov (plača, pokojnina, in drugi) določa 102. člen ZIZ.

 

Po predlagani ureditvi v novem 102.a členu zakona izvrševalec sklepa o izvršbi nadomestila za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju ne sme poravnati iz prejemkov, ki so po 101. členu ZIZ iz izvršbe izvzeti, oziroma glede prejemkov, na katere je izvršba omejena, iz zneska, na katerega po 102. členu ZIZ v nobenem primeru ni možno poseči (torej zneska, ki po predlagani spremembi ne presega višine 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi zneska v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči).

 

K 4. členu

 

S predlagano spremembo se tudi v primeru upravne izplačilne prepovedi (135. člen) zvišuje minimalni znesek, ki mora ostati dolžniku, in sicer iz 70 % na 76 % minimalne plače.

 

K 5. členu

 

Veljavni 137. člen določa, da na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen), ni mogoče seči z izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.

 

Navedena ureditev po eni strani pomeni, da v primeru, ko dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev hkrati, banka upošteva omejitev samo glede prejemka, nakazanega za tekoči mesec. Prejemki, nakazani za pretekle mesece, so v celoti rubljivi. Ker to ni socialno pravično, je predlagana ustrezna rešitev v 2. členu predlogu zakona (predlagan spremenjeni šesti odstavek 102. člena ZIZ).

 

Po drugi strani veljavna ureditev ureja tudi časovno obdobje, v katerem mora banka upoštevati omejitve in izvzetja, kot jih določata 101. in 102. člena ZIZ. Banka tako pri izračunu zneska, do katerega je dolžnik upravičen v okviru »tekočega meseca«, upošteva prilive v koledarskem mesecu od prvega do zadnjega dne tega meseca, dolžnik pa lahko z navedenimi prostimi sredstvi razpolaga en mesec od samega nakazila. Če torej sredstva, na katera z izvršbo ni možno poseči, »ležijo« na računu dlje od enega meseca, se obravnavajo kot prihranek in jih je možno zarubiti.

 

Kot je razvidno iz obrazložitve k 2. členu, se s predlogom zakona v 102. členu ZIZ ustrezno urejajo položaji, ko dolžniki v tekočem mesecu prejmejo prejemke za več preteklih mesecev hkrati. S predlaganim šestim odstavkom 102. člena, ki kot splošna določba velja za vse primere izvršbe na denarno terjatev dolžnika, se na novo določa, da mora izvrševalec sklepa o izvršbi, če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke, na katere je izvršba omejena po 102. členu ZIZ, za več preteklih mesecev hkrati, upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.

 

Glede na navedeno je v treba v določbi 137. člena ZIZ obdržati le tisti del pravila, določenega v veljavni določbi, po katerem se tudi sredstva, ki so iz izvršbe izvzeta ali je izvršba nanje omejena, smejo zarubiti po preteku enega meseca. S predlagano določbo se torej ohrani že sedaj veljavna določba tega člena, pri čemer je po mnenju predlagatelja pravilo sedaj jasno zapisano, tako da bo vsak dolžnik vedel, da bo banka po preteku enega meseca posegla tudi na sredstva, ki so sicer iz izvršbe izvzeta, oziroma na sredstva, na katera je izvršba omejena.

 

K 6. členu

 

Določen je splošen petnajstdnevni rok uveljavitve zakona.

 

 

 

 

  1. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

 

 

101. člen

(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)

 

Iz izvršbe so izvzeti:

1.     prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;

2.     prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;

3.     prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;

4.     prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;

5.     prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;

6.     nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;

7.     sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;

8.     prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;

9.     denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;

10.  oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;

11.  sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;

12.  nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14);

13.  denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;

14.  denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.

 

 

102. člen

(Omejitve izvršbe)

 

Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

1.     za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;

2.     za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

 

Če dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne prejema nobenega od prejemkov iz prejšnjega odstavka, mu mora pri izvršbi na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet od skupne vsote mesečnih prilivov ostati:

1.     znesek najmanj v višini 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;

2.     za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoč.

 

Na prejemke vojnih in mirovnih vojaških invalidov iz naslova invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka je mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov.

 

Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter na prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju je mogoče seči z izvršbo le toliko, da dolžniku ostane:

1.     najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;

2.     za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

 

Upravičenost do višje omejitve iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov ali drugih oseb, ki jih mora dolžnik preživljati po zakonu, dolžnik izkazuje z javno listino ali po zakonu overjeno listino, kadar to ni mogoče, pa z ugovorom iz 7. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona, ki je sodne takse prost.

 

Uveljavljanje ugovora iz prejšnjega odstavka je mogoče tudi po izteku roka za ugovor.

 

135. člen

(Upravna izplačilna prepoved)

 

S prepovedjo izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik, dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku, delodajalec pa to potrdi. Upravna izplačilna prepoved ima glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec.

 

Pri izplačevanju upravne izplačilne prepovedi mora dolžniku ostati:

1.     najmanj znesek 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči;

2.     za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

 

Ne glede na prvi odstavek tega člena imajo pred upravno izplačilno prepovedjo pri poplačilu prednost naslednje terjatve: terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

 

Upravno izplačilno prepoved lahko dolžnik kadarkoli prekliče s pisno izjavo o preklicu dano delodajalcu. Preklic ne učinkuje na že zarubljene zneske in zneske, izplačane upniku.

 

137. člen

(Omejitev izvršbe)

 

Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen) ni mogoče seči z izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.

 

 

[1]Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14 in 58/14 – odl. US.

[2] Uradni list RS, št. 53/14.

[3] Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14.

[4] Dostopen je na spletni strani: http://imss.dz-rs.si/imis/c5e7f6500bdf2fee50c3.pdf

[5] Ur.l. RS, št. 90/14.

[6] Namesto prej veljavne dikcije »Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči« je sedaj določeno »Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči«.

[7] Po ureditvi pred uveljavitvijo ZIZ-J je bil kot meja minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo za izterjavo navadnih terjatev ni možno poseči, določen znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Minimalni varovani znesek je bil torej odvisen od: prvič – zneska minimalne plače, torej zneska (bruto) minimalne plače, določenega z Zakonom o minimalni plači in je za vse dolžnike v RS enak, in drugič – ustreznega zmanjšanja zneska bruto minimalne plače za plačilo davkov in obveznih prispevkov, ki je odvisen od dolžnikovih osebnih okoliščin in torej ni za vse dolžnike enak. Okoliščine, ki vplivajo na odmero davkov in prispevkov, so nekaterim izvrševalcem sklepov (npr. delodajalcu), znane, vendar pa sklepe o izvršbi izvršujejo tudi drugi subjekti, npr. banke, ki pa jim te okoliščine niso znane. Po uveljavitvi ZIZ-J pa je kot meja minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči, določen znesek v višini 70 % minimalne plače (brez dostavka "zmanjšane za…."), torej znesek v višini 70% bruto minimalne plače. Minimalni varovani znesek je za razliko od prej veljavne ureditve v vsakem primeru enak in ni odvisen od dolžnikovih osebnih okoliščin, ki vplivajo na odmero davkov in prispevkov, temveč je odvisen zgolj od vsakokratne višine minimalne (bruto) plače, kot je določena v skladu z Zakonom o minimalni plači. Minimalna bruto plača po Zakonu o minimalni plači  in Znesku minimalne plače  za delo opravljeno od 1. januarja 2015 dalje znaša 790,73 eurov, kar pomeni, da je minimalni varovalni znesek, ki mora trenutno ostati dolžniku in na katerega se z izvršbo ne sme poseči, 70% tega zneska, torej 553,51 evrov.  Z opisano ureditvijo se je v ZIZ določil enak minimalni varovani znesek na enak način, kot je že dalj časa uveljavljen v davčni izvršbi (160. člen ZDavP-2).

[8] Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11 in 32/12.

[9] Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13.

[10] Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 101/06 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 32/14.

[11] Predlog zakona o vojnih veteranih, prava obravnava, EPA 477, Poročevalec Državnega zbora št. 2/94, str. 9.

[12] Ta je do uveljavitve ZIZ-J določal, da je »na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih« mogoče seči v skladu z omejitvami, ki jih določa 101. člen ZIZ. Po uveljavitvi ZIZ-J je določeno, da je »na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti« mogoče seči v skladu z omejitvami, določenimi v tem členu.

[13] Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 - odl US, 114/06 - ZUTPG-a, 109/12.

[14]Ta že dalj časa določa enak minimalni varovani znesek, kot je bil določen z ZIZ-J, in sicer znesek v višini 70 % (bruto) minimalne plače.

[15] V primeru izvršbe zaradi izterjave terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, velja za dolžnika strožja ureditev, saj mu mora ostati najmanj znesek v višini 50% minimalne plače.

[16] Uradni list RS 94/14.

[17] Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13 in 14/15 – ZUUJFO.

[18] Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US in 84/12 – odl. US.

[19] Mag. Anja Drev in Katja Klug, Uveljavljanje upravičenosti do višje omejitve iz naslova preživljanja drugih oseb po noveli ZIZ-J, Pravna praksa, 2014, št. 31-32.

[20] Ta se s predlogom zakona zvišuje na 76 %, kot bo predstavljeno v nadaljevanju.

[21] Zivilprozessordnung in der Fassung der Bekanntmachung vom 5. Dezember 2005 (BGBl. I S. 3202 (2006 I S. 431) (2007 I S. 1781)), die zuletzt durch Artikel 1 des Gesetzes vom 5. Dezember 2012 (BGBl. I S. 2418) geändert worden ist.

[22] Gesetz über die Zwangsversteigerung und die Zwangsverwaltung in der im Bundesgesetzblatt Teil III, Gliederungsnummer 310-14, veröffentlichten bereinigten Fassung, das zuletzt durch Artikel 6 des Gesetzes vom 7. Dezember 2011 (BGBl. I S. 2582) geändert worden ist.

[23] Gesetz vom 27. 5. 1896, RGBl 1896/79, über das Exekutions- und Sicherungsverfahren, nazadnje spremenjen BGBl. I Nr. 33/2013.

[24] Johannes Wetzelberger v Vesna Rijavec, Wolfgang Jelinek, Wolfgang Brehm (ur.): Erleichterung der Zwangsvollstreckung in Europa, Nomos, Baden-Baden 2012, str. 232.

[25] Predlog zakona o vojnih veteranih, prava obravnava, EPA 477, Poročevalec Državnega zbora št. 2/94, str. 9.

[26] 224. člen Zakona o pravdnem postopku, Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US in 10/14 - odl. US).

[27] VSM sklep I Ip 1290/2013 z dne 04.03.2014, VSM sklep I Ip 604/2013 z dne 29.07.2013, VSM sklep I Ip 1432/2008 z dne 04.11.2008.

Ocena BONITETE - IZTERLJIVOSTI dolžnika!
Storitev le za d.o.o. in s.p.:
BREZPLAČNA ocena bonitete
POVPRAŠEVANJE
E: info@ELEKTRONSKAizvrsba.si
O: obrazec za posr.podatkov
ŽELITE IZVEDETI PRVI?

Brezplačne mesečne novosti s področja izterjave dolgov in upravljanja s terjatvami.

Email

Prosimo, da vpišete veljaven e-mail.



ZA USPEŠNO IZVRŠBO POTREBEN LE EN DOKUMENT

Za pričetek postopka je potrebna samo ena od naslednjih verodostojnih listin:

  • faktura (izdan račun)
  • menica in ček s protestom oz. povratnim računom,
  • javna listina,
  • izpisek iz poslovnih knjig overjen s strani odg.osebe,
  • listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.
elektronskaIZVRSBA.si - Pravna pisarna d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, p.p. 1516, 2000 Maribor - tel. 031 70 90 30 - e-pošta. info@elektronskaizvrsba.si
splošni pogoji - pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov